BOLEČINE V HRBTENICI – večni “križ” s “križem”

BOLEČINE V HRBTENICI – večni “križ” s “križem”

Kako omiliti bolečine v hrbtenici. Zakaj je boleč hrbet tegoba sodobnega časa. In zakaj je hrbtenica lahko izvor našega zdravja, pa se tega ne zavedamo zadostno. Pogoste napake, ki jih počnemo in nasveti kako omiliti ali preprečiti bolečine. Kako že veli znan rek: »Bolje preventiva kot kurativa!« Za odpravo težav v hrbtenici je treba začeti na prvi stopnici. Odkriti težavo, poiskati vzrok, dobiti strokovni nasvet in vztrajati. Pa poglejmo, kaj se da narediti…;)

 

IMEJ (ZDRAVO) HRBTENICO!

Zdrava hrbtenica je prav tako redka kot trdna hrbtenica. S pojmom trdna hrbtenica mislim na ljudi, ki stojijo za svojimi dejanji. Ki so preudarni in si upajo. So pošteni, izpostavijo problem in se trudijo izboljšati stvari ne glede na težo, ki jo bodo nosili. In enako je z zdravo hrbtenico. Dejstvo je, da so bolečine v hrbtenici in slaba drža v porastu. Veliko ljudi meni, da je to sodobna težava družbe zaradi vsakdanjika, dela, priučenih navad in razvad in da se temu ni mogoče izogniti. Vendar je to mišljenje zmotno. Tuje države močno krepijo zavest preventive in zdravja. (Naša ljuba država pa se trenutno še sama ubada s krizo svoje hrbtenice. ) Tako smo prepuščeni sami sebi, z zavedanjem o pomembnosti preventive. In ja, zavemo se je po navadi, ko je prepozno.

 

ZAKAJ JE IZVOR ZDRAVJA NAŠA HRBTENICA

Hrbtenica je organski sistem, ki preko medenice in ramenskega obroča povezuje ude, glavo in trup. Razen povezovalne ima pri človeku zaradi pokončne drže tudi nosilno funkcijo. Hrbtenico sestavljajo posamezna vretenca, povezana z močnimi vezmi, medvretenčnimi ploščicami in sklepi, za stabilnost skrbijo mišice neposredno ob hrbtenici, sodelujejo pa tudi trebušne, prsne, hrbtne in seveda vratne mišice. Poleg tega vsebuje in varuje del osrednjega živčevja – hrbtenjačo. Hrbtenjača je pomemben del osrednjega živčevja, ki skupaj z živci omogoča, da se iz možganov prenašajo živčni impulzi za delovanje mišic, od čutilnih telesc (receptorjev) in prostih živčnih končičev na obrobju pa v možgane prenos dražljajev dotika, bolečine, toplote, mraza in položaja udov. Omogoča tudi pravilno delovanje žlez, mišic zapiralk (sfinktrov) in notranjih organov.

Vsi naši organi so povezani z možgani preko hrbtenjače. Na primer pljuča dobijo signale za dihanje, prav tako dobi srce signale iz možganov, da mora delovati. Vse to pa poteka preko naše hrbtenice. Prav vsak organ v našem telesu je povezan z možgani in če je ta povezava slabša, lahko pride do hujših zdravstvenih težav. (Dreveneče roke, išias, inkontinenca,…)

 

VZROKI BOLEČIN V HRBTENICI

Po zaslugi ravne hrbtenice, ki jim je omogočila pokončno hojo, smo vstali s tal in postali drugačni.

Danes lahko razumemo, kaj vsa ta evolucija pomeni za nas. Za pokončno in ponosno držo moramo plačati davek. V obliki bolečin v križu! Naša hrbtenica je torej zelo kompleksen individuum. Na njej se odražajo zunanji vplivi, ki jih morda sami ne bi povezali direktno. Čustvene nestabilnosti, fizično nepravilna drža in naš odnos do življenja. Če povzamemo, se ne smemo čuditi temu, da se skoraj vsak četrti odrasli pritožuje nad bolečinami v hrbtenici. V približno 85 % ostane vzrok neodkrit. Težave, ki se pojavljajo, so lahko specifične: obrabe medvretenčnih ploščic, spremembe na kosteh prizadetih ligamentov, obrabe vezivnega tkiva in/ali sklepnih ovojnic, kronična vnetja sklepov, osteoporoza, zožitve vretenčnih kanalov … Ne glede na starost, preobremenjenost ali poškodbe pa hrbtenico najbolj obremenjujejo pomanjkanje gibanja, dnevne prisilne drže, dolgo zadrževanje v sedečem položaju, enolično obremenjevanje in stres. Take netipične težave sicer niso nevarne, vendar lahko na dolgi rok privedejo do kroničnih težav. Najpogostejši vzroki bolečin so zategnjenosti mišičnih skupin, napetosti v mišicah in posledično skrajšave. Zavedati se moramo, da je težja psihična napetost hkrati napetost mišic. Dolgoročne mišične napetosti pa privedejo do telesnih sprememb, sprememb drže, obrabe sklepov itd.

 

KAKO NAD BOLEČINE

Redne bolečine v hrbtenici so nadležne, bolečina pa se lahko ob neprimernem ravnanju stopnjuje in stanje se lahko znatno poslabša. Zavedati se moramo začeti, da si veliko težav in bolečin v hrbtenici nakopljemo sami in jih zdravstveno težko odpravimo. Razen z analgetiki, ki pa ne lajšajo, a tudi ne zdravijo. Sprememba drže, življenjskega sloga, redno gibanje, sprostitev, krepitev mišic in rast mišične moči so ključ lajšanja težav. Če ni vzrok poškodba (ali je vzrok morda celo neodkrit), je pri bolečinah, zategnjenosti in občutku preobremenjenosti prvotno treba odgnati strah pred gibanjem. Ne obstajajo napačni gibi, s katerimi bi si lahko škodili. Vse je odvisno od naše vzdržljivosti in občutljivosti v danem trenutku. Čeprav od naših teles velikokrat zahtevamo, da funkcionirajo kot stroji – nismo stroji. Naš organizem potrebuje redno aktivnost in zmerno obrmenitev, da lahko obstaja. Težave pa se ne bodo izboljšale z danes na jutri, kot imamo to ljudje v navadi pričakovati. Treba je začeti, vztrajati, vzljubiti gibanje, se ga navaditi in zavedati.

 

VČASIH IN DANES

Včasih je bila naša hrbtenica »dejavna«, vključno z nami. Delo je bilo po večini fizično, sedenja je bilo znatno manj. Danes pa lahko mirno rečemo, da postajamo zombiji, ki načrtno ukrivljajo svoje hrbtenice. Večino časa preživimo sede, ko pa hodimo naokrog se pa zna zgoditi da je naš pogled usmerjen v naše pametne telefone. Ravno ta upogib vratu naprej, je sodobna oblika deformacije hrbtenice, na dolgi rok.

Ko nagnemo glavo naprej za 15 stopinj, povečamo pritisk na vretenca, kot bi za vratom nosili približno 12 kilogramov težko breme. Ko nagnemo glavo naprej za 45 stopinj pa že, kot bi nosili 22 kilogramov. Predstavljajte si to obremenitev, ki jo dnevno zadajamo hrbtenici, brez da si zagotavljamo nujno potrebne krepitve in ohranjanja stabilnosti.

 

KAKO PREMAGATI ALI OMILITI TEŽAVE

Fizična rešitev za dobro držo in ustrezen položaj drugih delov telesa je aktivacija in okrepitev mišic. Predvsem stabilizatorjev trupa. Kaj pa so stabilizatorji trupa?

To so globoke mišice trupa, ki so po navadi malenkost »zanemarjene«. Pod zanemarjene je mišljeno, da jih večina ljudi dnevno pušča nekativne, saj imajo nekoliko drugačno funkcijo in delovanje kot ostale mišične skupine, ki jih štejemo pod dinamične. Te mišice so soodgovorne za položaj in stabilizacijo našega telesa. Glavna naloga stabilizatorjev je izboljšanje zmogljivosti in preprečevanje nastanka poškodb, povezanih z ledveno hrbtenico. Stabilizatorje trupa si predstavljajte kot neko naravno varovalo, amortizer, steznik, kakor vam je ljubše. Aktiviramo jih lahko le zavestno s pravilnimi, izbranimi gibi in primerno telesno aktivnostjo. Med take aktivnosti štejemo vadbo pilatesa, joge, terapevtske vaje. Vendar previdno pri izvajanju vaj – ne lotite se jih na lastno pest, npr. s polovičnimi opisi vaj preko Youtuba. Gre za vaše telo in hrbtenico, ki vam služi. Izberite primerno nadzorovano vadbo, pojdite po nasvet k izkušenim strokovnjakom, inštruktorjem, fizioterapevtom. Potrebno pa je pogledati tudi na psihičen aspekt. Če ste kljub gibanju še vedno napeti, imate bolečine v hrbtenici preverite kaj vas obremenjuje na psihični plati. Poskusite najti vzrok, ter spremeniti vedenje. Zmanjšajte stres, preprečite situacije, ki vas težijo in se zavestno sproščajte na dnevni ravni. Hrbtenica namreč nosi težo vaše psihične obremenjenosti.

 

8 UPORABNIH NASVETOV ZA »ZDRAVO« HRBTENICO

  • Ne preobremenjujte hrbtenice: Že vsakodnevno zavedanje svojega gibanja in sprememba gibalnih vzorcev, ki jih dnevno počnemo lahko pomaga. Nastavite stol na katerem sedite ali ga celo zamenjajte, dvigujte bremena kontrolirano, pazite pri rotacijah hrbtenice, zmanjšajte oz. prilagodite uporabo pametnih telefonov,…
  • Nazaj k naravnemu gibanju! Vrnite se k izvoru, z gibanjem. Hodite več, pri vstajanju in sedanju obremenjujte mišice in ne sklepov, pazljivo se spuščajte v ležeč položaj in dvigujte iz njega, nastavite si sedišče (predvsem na kavču pred televizijo) na ergonomsko obliko in hrbtenico dobro podprite, da ohranite naravno krivino.
  • Stop vsakodnevnemu fizičnemu pretiravanju! Dnevno delo v službi, opravila okrog hiše, delo na vrtu, pretežki ali prepogosti treningi, prekomerna športna telesna aktivnost, stresni dnevi brez počitka,…vse to ubija dobro počutje. Zato stopite korak nazaj in si privoščite počitek.
  • Dežurni krivci za vaše težave so najverjetneje: vaša vzmetnica, stoli, čevlji, lenoba in stres!
  • Dvignite glavo pokonci: zavedajte se svoje drže, poglejte se v ogledalo in prilagodite držo – večkrat dnevno, če je potrebno. Podajte se na korektivno ali preventivno vadbo.
  • Znebite se odvečnih kilogramov: vsak odvečni kilogram je odvečno breme za sklepe, hrbtenico, telo. Ne gre toliko za estetski videz. Bolj je v ospredju zdravje, obraba sklepov, negibljivost, mišične skrajšave, omejeno gibanje. V kolikor menite, da imate kak kilogram preveč naj vam bo motivacija boljše počutje iz zdravstvenega vidika, na prvem mestu.
  • Gibanje, gibanje, gibanje: vključite v vaš vsakdan načrtno gibanje, sprehode, kolo ter zavestno izberite vaje in vadbo za krepitev stabilizatorjev trupa, najmanj 2-krat tedensko.
  • Ključno: ZMANJŠAJTE STRES!
    Saj veste: »Navada je železna srajca!« Odločitev za dobro ali slabo navado pa je vedno v nas samih. Imejte (zdravo) hrbtenico, v vseh pogledih!

 

Avtorica članka: Mateja Žagar, trenerka fitnesa in pilatesa


slika slika slika slika slika slika
myindriya

Ta spletna stran uporablja piškotke za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani!Politika zasebnosti